01 292 69 50
info@jerovsek-malis.si
Dunajska cesta 21, Ljubljana

Kako izvesti skupščino delniške družbe v času epidemije COVID-19?

Dne 25.11.2020 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), t. i. »PKP6«. Zakon je stopil v veljavo dne 28.11.2020.  

PKP6 vsebuje številne zakonodajne novosti in spremembe, med drugim tudi spremembe in dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v delu, ki ureja način izvedbe skupščin delniških družb.

PKP6 tako za čas trajanja epidemije bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) uvaja predvsem sledeče spremembe:

I. možnost izvedbe t.i. »elektronske skupščine« delniške družbe tudi v primeru, če možnost udeležbe in glasovanja delničarjev na skupščini z uporabo elektronskih sredstev v statutu delniške družbe ni izrecno predvidena;
II. povsem nov koncept izvedbe t.i. »virtualne skupščine« delniške družbe; in
III. možnost glasovanja delničarjev po pošti pred zasedanjem skupščine delniške družbe, tudi če statut delniške družbe te možnosti ne predvideva.

1. Glede t.i. »elektronske skupščine«

Elektronska skupščina glede na PKP6 pomeni skupščino, pri kateri je podana možnost udeležbe in glasovanja delničarjev pred skupščino ali na njej z uporabo elektronskih sredstev brez fizične prisotnost. Takšna skupščina torej še vedno »fizično« poteka v kraju, določenem v sklicu skupščine (tj. fizično morajo biti prisotni vsaj sklicatelj, predsednik skupščine ter notar), pri čemer pa so lahko delničarji prisotni bodisi fizično (v trenutnih razmerah ob upoštevanju vseh varnostnih zahtev in omejitev glede zajezitve širjenja nalezljive bolezni SARSCoV-2 (COVID-19)) ali na daljavo z uporabo elektronskih sredstev. Delničarji imajo tako možnost izbire kako se bodo udeležili skupščine.

Že do sedaj veljavni ZGD-1 omogoča, da se delničarji lahko udeležijo skupščine ali glasujejo pred skupščino delniške družbe ali na njej s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti, vendar je to mogoče le pod pogojem, če takšno možnost določa statut delniške družbe. Statut delniške družbe mora tako izrecno omogočati možnost izvedbe elektronske skupščine in določiti postopek udeležbe in glasovanja s pomočjo elektronskih sredstev. Če statut delniške družbe takšnih določb ne vsebuje, izvedba elektronske skupščine glede na trenutno veljavno ureditev ni mogoča. Navedeno seveda v trenutnih razmerah predstavlja oviro, saj ima po razpoložljivih podatkih za javne delniške družbe v Sloveniji le manjše število javnih delniških družb v statutu določeno navedeno možnost.

Glede na do sedaj veljavno ureditev bi bilo potrebno za udeležbo in glasovanje delničarjev z uporabo elektronskih sredstev na skupščini v večini javnih delniških družb torej najprej spremeniti statut družbe, vendar pa se le-ta lahko spremeni po določenem postopku samo na (fizični) skupščini (pri čemer pa »fizične« skupščine v trenutnih razmerah epidemije SARSCoV-2 (COVID-19) morda sploh ni mogoče zakonito izvesti).

To situacijo torej rešuje PKP6, ki določa, da bodo vse javne in nejavne delniške družbe, ne glede na njihov statut, v času epidemije nalezljive bolezni SARSCoV-2 (COVID-19) lahko izvedle skupščine s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti delničarjev na skupščini (tj. elektronska skupščina).

O izvedbi elektronske skupščine bo skladno s PKP6 odločalo poslovodstvo družbe, ki bo moralo pridobiti soglasje organa nadzora (npr. nadzornega sveta). PKP6 za sklic in izvedbo elektronske skupščine predvideva, da bo skupščina potekala v kraju, določenem v sklicu skupščine, delničarji pa bodo prisotni fizično (ob upoštevanju vseh varnostnih zahtev in omejitev glede zajezitve širjenja nalezljive bolezni SARSCoV-2 (COVID-19)) ali na daljavo z uporabo elektronskih sredstev. Po PKP6 bodo tako imeli delničarji možnost izbire kako se bodo udeležili skupščine. Pravica do izbire načina sodelovanja na skupščini bo veljala za delničarje, ne pa tudi za sklicatelja, predsednika skupščine ter notarja, za katere se fizična prisotnost na kraju sklica skupščine še vedno predvideva.

PKP6 nadalje določa, da se bodo tudi lahko tudi organi vodenja ali nadzora (tj. uprava in nadzorni svet oziroma člani upravnega odbora) na smiselno enak način kot delničarji na daljavo udeležili elektronske skupščine, tj. tudi v primeru, če statut ali poslovnik skupščine tega ne predvideva.

Podrobnejša pravila postopka za udeležbo ali glasovanje s pomočjo elektronskih sredstev na elektronski skupščini bo določilo poslovodstvo družbe. Pravila bo morala družba javno objaviti najkasneje do dneva sklica skupščine, in sicer na vseh mestih, kjer je družba dolžna objaviti sklic skupščine v skladu z ZGD1 (npr. na spletni strani AJPES, v glasilu ali elektronskem mediju, če ga družba ima, ali na svoji spletni strani, na SEONET).

2. Glede t.i. »virtualne skupščine«

Glede na PKP6 »virtualna skupščina« pomeni skupščino delniške družbe, ki bo potekala v celoti s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti delničarjev in njihovih pooblaščencev ter drugih oseb. Virtualna skupščina se torej od elektronske skupščine razlikuje v tem, da delničarji nimajo možnosti izbire v smislu, da bi se skupščine udeležili fizično, prav tako pa na virtualni skupščini, za razliko od elektronske, niso fizično navzoče niti druge osebe (sklicatelj, predsednik skupščine, notar).

Virtualna skupščina po trenutno veljavnem ZGD-1, za razliko od elektronske skupščine (kjer pa se sicer zahteva statutarna podlaga), ni dopustna. Po PKP6 virtualna skupščina bo dopustna, in sicer bo lahko poslovodstvo delniške družbe s soglasjem organa nadzora odločilo, da se skupščina izvede kot virtualna skupščina brez fizične prisotnosti delničarjev in njihovih pooblaščencev ter drugih oseb, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • da družba zagotovi prenos slike in tona celotne skupščine v realnem času;
  • da družba zagotovi pogoje za ugotavljanje identitete delničarjev ali njihovih pooblaščencev;
  • da je glasovanje delničarjev ali njihovih pooblaščencev na skupščini možno z uporabo elektronskih sredstev ter da so zagotovljeni pogoji za varno elektronsko komuniciranje; in
  • da lahko delničarji uresničujejo delničarjevo pravico do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1 z uporabo elektronskih sredstev (305. člen ZGD-1 določa, da mora poslovodstvo delniške družbe na skupščini dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda).

Poslovodstvo določi pravila postopka virtualne skupščine in jih javno objavi najkasneje do dneva sklica skupščine, in sicer na vseh mestih, kjer je družba dolžna objaviti sklic skupščine v skladu z ZGD1 (npr. na spletni strani AJPES, v glasilu ali elektronskem mediju, če ga družba ima, ali na svoji spletni strani, na SEONET).

Pri virtualni skupščini je v PKP6 vsaj načeloma zapovedano spoštovanje pravice do postavljanja vprašanj in odgovorov nanje. PKP6 tako določa, da mora delniška družba na virtualni skupščini zagotoviti, da lahko delničarji uresničujejo delničarjevo pravico do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1 z uporabo elektronskih sredstev, vendar pa nadalje to pravico tudi omejuje, saj določa, da lahko poslovodstvo presodi, na katera vprašanja delničarjev, ki so predložena družbi zaradi uresničevanja delničarjeve pravice do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1, in na kakšen način bo družba nanje odgovorila.

Glede na dikcijo PKP6 tako poslovodstvo delniške družbe na virtualni skupščini ne rabi odgovoriti na vsa vprašanja delničarjev, pač pa samo presodi, na katera vprašanja bo odgovorilo in na katera ne ter kdaj, kar pomeni odstop od ureditve v sedaj veljavnem ZGD-1 (glede na sedaj veljavni 305. člen ZGD-1 poslovodstvu ni potrebno dati podatkov delničarjem zgolj v točno določenih primerih). Dodatno lahko poslovodstvo v sklicu virtualne skupščine določi tudi, da morajo delničarji predložiti družbi vprašanja z uporabo elektronskih sredstev najkasneje dva dneva pred skupščino.

3. Glede glasovanja po pošti pred skupščino delniške družbe

Trenutno veljavni ZGD-1 v devetem odstavku 308. člena določa, da lahko delničarji delniške družbe glasujejo po pošti še pred zasedanjem skupščine, vendar le v primeru, če je to predvideno v statutu družbe.  PKP6 predvideva odstop od te določbe, in sicer določa, da lahko delničarji na skupščinah glasujejo po pošti pred zasedanjem skupščine tudi v primeru, da ta možnost v statutu ni predvidena, če to možnost v sklicu skupščine določi poslovodstvo družbe, ki pa mora za to pridobiti tudi soglasje organa nadzora.

V tem primeru poslovodstvo podrobneje določi in na mestih, kjer je družba dolžna objaviti sklic skupščine, najkasneje do dneva sklica skupščine v skladu s tem zakonom javno objavi pravila postopka glasovanja po pošti.

4. Posebna pravila glede izpodbijanja sklepov elektronske in virtualne skupščine

PKP6 vsebuje tudi posebno določbo glede izpodbijanja sklepov virtualne in elektronske skupščine. Glede na trenutno veljavno ureditev ZGD-1 (397. člen) lahko delničar, ki je bil navzoč na skupščini, izpodbija sklep skupščine samo v primeru, če je na skupščini takoj zapisniško obvestil skupščino o nameravani tožbi; delničar, ki ni bil navzoč, pa lahko sklep skupščine izpodbija le, če mu je bilo protipravno preprečeno, da bi prisostvoval skupščini, ali če ni bil pravilno vabljen na skupščino, ali če je skupščina odločila o zadevi, ki ni bila na dnevnem redu.

PKP6 ureja odstop od te določbe, in (sicer nekoliko nejasno) določa, da imajo delničarji, ki so uresničevali glasovalno pravico na (virtualni) skupščini, pravico izpodbijanja sklepov skupščine ne glede na to, da na elektronski ali virtualni skupščini družbe niso takoj obvestili o nameravani tožbi, kot to določa prvi odstavek 397. člena ZGD-1. Ta člen PKP6 tako uvodoma sicer omenja delničarje, ki so glasovali na virtualni skupščini, nato pa določa, da enaka pravila glede izpodbijanja veljajo tudi za delničarje, ki so glasovali na elektronski skupščini. Predmetna določba je v tem delu tako nomotehnično oziroma redakcijsko nekoliko pomanjkljiva.

PKP6 nadalje določa, da izpodbijanje sklepa, sprejetega na elektronski ali virtualni skupščini, ne more temeljiti na kršitvi pravic, ki so posledica tehničnih motenj pri uporabi tehničnih sredstev, razen če so tehnične motnje posledica hude malomarnosti ali naklepa na strani družbe, ki je sklicala skupščino. Kot izhaja iz obrazložitve predloga PKP6, so tehnične motnje dejavnik, na katerega je z določeno stopnjo verjetnosti treba računati, pri čemer lahko tehnične motnje nastanejo kjerkoli na povezavi (npr. na samem omrežju, pri delničarju, pri družbi). Po PKP6 se tveganje tehničnih motenj, ki bodo lahko vplivale na nezmožnost uresničevanja upravljavskih pravic, prenaša na delničarje, tako da izključuje možnost uveljavljanja neveljavnosti sklepa skupščine iz tega razloga, razen če tehnične motnje izvirajo iz sfere družbe in so posledica hude malomarnosti ali naklepa.

PKP6 nadalje določa še, da sklepa skupščine, sprejetega na virtualni skupščini, ni mogoče izpodbijati iz razloga, ker je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1, zgolj zaradi omejitve delničarjeve pravice do obveščenosti v skladu z 73. členom PKP6, ki je posledica izvedbe virtualne skupščine. Kot že navedeno zgoraj, je namreč na virtualni skupščini pravica delničarja do obveščenosti omejena oziroma lahko poslovodstvo presodi, na katera vprašanja delničarja bo odgovorilo in kdaj.

5. Posebne določbe glede zapisnikov elektronskih in virtualnih skupščin

Drugi odstavek trenutno veljavnega 304. člena ZGD-1 določa, da se v zapisniku skupščine delniške družbe navedejo kraj in dan zasedanja, notarjevo ime in priimek, izid glasovanja in predsednikova ugotovitev o sprejetju sklepov. PKP6 dodatno določa, da je potrebno v zapisniku elektronske ali virtualne skupščine navesti tudi način ugotovitve vsebine glasov, iz česar bo razvidno, na kakšen način (npr. s katerimi elektronskimi sredstvi) se je glasovalo.

V primeru izvedbe elektronske ali virtualne skupščine bo morala oseba, ki bo sklicala skupščino, ali predsednik skupščine ustrezno preveriti identiteto prisotnih ali zastopanih delničarjev in njihovih zastopnikov, ki se bodo udeležili in glasovali na takšni skupščini.

Glede na dejstvo, da predsednik skupščine na virtualni skupščini ne bo fizično prisoten, predlog PKP6 določa, da lahko predsednik skupščine na daljavo podpiše zapisnik virtualne skupščine z elektronskim podpisom, z naprednim elektronskim podpisom ali žigom, ki temelji na kvalificiranem potrdilu za elektronski podpis ali žig, ali s kvalificiranim elektronskim podpisom ali žigom. Podpisan zapisnik s prilogami bo posredovan notarju, ki naj bi nato poskrbel za ustrezen prepis v skladu s petim odstavkom 304. člena ZGD-1.

Obrazložitev predloga PKP6 določa, da se na elektronskih ali virtualnih skupščinah, ki bodo potekale s pomočjo elektronskih sredstev, vloga notarja ne spreminja. Na navedenih skupščinah se bo še vedno zahtevala njegova navzočnost. Skupščinski sklepi se bodo potrjevali na enoten način v obliki notarskega zapisnika. Iz PKP6 je tako mogoče sklepati, da bo na virtualni skupščini torej tudi notar navzoč »virtualno« (in ne fizično«).

Na katere skupščine se določbe o elektronski skupščini, virtualni skupščini in glasovanju po pošti sploh nanašajo

PKP6 določa, da se zgoraj navedene določbe glede elektronskih skupščin, virtualnih skupščin in glasovanja po pošti pred zasedanjem skupščine uporabljajo za skupščine, sklicane v času epidemije COVID-19.

Ne glede na navedeno pa PKP6 dodatno določa, da lahko tudi skupščina, ki je bila sklicana pred uveljavitvijo PKP6, izvede kot elektronska ali virtualna skupščina v skladu s PKP6.

Menimo, da je potrebno zgornji dve določbi razumeti kot celoto na način, da se elektronska skupščina, virtualna skupščina oziroma glasovanje po pošti pred zasedanjem skupščine lahko izvede pri tistih skupščinah, ki so bile sklicane po tem, ko je že bila razglašena epidemija COVID-19, tudi če so bile sklicane še pred uveljavitvijo PKP6 (in da, nasprotno, izvedba elektronske skupščine, virtualne skupščine oziroma glasovanja po pošti na podlagi določb PKP6 ni mogoča pri skupščinah, ki so bile sklicane pred razglasitvijo epidemije COVID-19 in torej tudi pred uveljavitvijo PKP6).

Epidemija COVID-19 je bila v Republiki Sloveniji (ponovno) razglašena dne 18.10.2020.

* * *

Za vsa morebitna dodatna pojasnila v zvezi z zgornjo problematiko smo vam na voljo po elektronski pošti info@jerovsek-malis.si ali na telefonski številki 012926950.

 

Odvetniška pisarna Jerovšek Malis

Ljubljana, 1.12.2020

Vse informacije, vsebovane v tem zapisu, so pridobljene iz javno dostopnih virov. Odvetniška pisarna ne jamči za točnost informacij in ne prevzema odgovornosti za kakršnokoli škodo oziroma stroške v povezavi z vašo morebitno uporabo v tem dokumentu navedenih informacij ali zanašanjem nanje. Ta zapis je pripravljen zgolj kot splošna informacija in ne predstavlja pravnega nasveta.

Foto – www.freepik.com