01 292 69 50
info@jerovsek-malis.si
Dunajska cesta 21, Ljubljana

Omilitev načela formalne legalitete, kakšen bo odziv Vrhovnega sodišča?

Omilitev načela formalne legalitete, kakšen bo odziv Vrhovnega sodišča?

Izvršilno sodišče zavezuje načelo stroge formalne legalitete. Sodišče je pri odločanju o tem, ali bo dovolilo izvršbo, vezano na izvršilni naslov in zato ne more presojati materialnopravne pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo. Takšno je (bilo) stališče ustaljene sodne prakse (prim. VSL Sklep II Ip 2629/2017 z dne 6.12.2017, VSK Sklep I Ip 148/2019 z dne 14.5.2019). Izvršilno sodišče lahko dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodi le iz razlogov, ki so določeni v 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07. s sprem., v nadaljevanju: ZIZ).

Višje sodišče v Mariboru je s Sklepom opr. št. I Ip 877/2020 z dne 15.12.2020 odločilo, da načelo formalne legalitete ni absolutno in da je pri presoji ničnosti izvršljivih notarskih zapisov, ki jih kreditodajalci sklepajo s potrošniki, ki so v šibkejšem položaju, vezano na področje, kjer lahko stranke svobodno določajo vsebino obveznosti. Ker je dogovor o nepoštenih pogodbenih pogojih zunaj avtonomije pogodbenih strank in ker sodišča po uradni dolžnosti pazijo na nedopustna razpolaganja strank, je skladno z odločitvijo Višjega sodišča Mariboru že izvršilno sodišče upravičeno presojati, ali je izvršljiv notarski zapis ničen. Višje sodišče v Mariboru je odločitev sprejelo v zadevi, kjer se je vprašanje ničnosti nanašalo na presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja iz potrošniškega kredita, ki je bil vezan na tujo valuto švicarski frank (CHF) in ki ni vseboval ustrezne omejitve valutnega tveganja.

Višje sodišče v Mariboru je odločitev o omilitvi načela formalne legalitete med drugim sprejelo z utemeljitvijo, da potrošnik nima pogajalske moči, da bi soglasje z neposredno izvršljivostjo odklonil in si zagotovil učinkovito varstvo sodišča po uradni dolžnosti v fazi pridobitve izvršilnega naslova, torej v pravdi, s katero bi upnik (banka) tožil na vračilo kredita in šele pridobil izvršilni naslov. Vendar pa se v zvezi s tem zastavlja vprašanje, ali ta argument opravičuje relativizacijo načela formalne legalitete? Tudi dolžnik, ki soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa, ima namreč možnost, da ničnost notarskega zapisa uveljavlja s tožbo v pravdi, tudi v primeru, če je izvršilno sodišče že dovolilo izvršbo. V takšnem primeru lahko dolžnik izvršilnemu sodišču predlaga, da postopek izvršbe odloži do odločitve sodišča, ki v pravdi odloča o ničnosti notarskega zapisa.

Odločitev Višjega sodišča v Mariboru bistveno posega v dosedanji koncept izvršilnega postopka, ki je namenjen izterjavi v formalnem izvršilnem naslovu že določene terjatve med že določenimi subjekti, ne pa ugotavljanju obstoja terjatve (ali presojanju njene veljavnosti) in legitimacije strank, zato bo zanimivo počakati odziv Vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče je namreč že v Sklepu opr. št. II Ips 55/2020 z dne 4.12.2020 nakazalo, da pravice posameznika do učinkovitega pravnega varstva iz 22. člena Ustave RS ne gre iskati v relativizaciji načela formalne legalitete, ampak v spremembi sodne prakse pri odločanju o odlogu izvršbe v potrošniških zadevah (71. člen ZIZ). Na ta način se ohranja namen instituta izvršljivega notarskega zapisa, ki varuje položaj upnika. Vrhovno sodišče je tako bolj naklonjeno, da se potrošniku olajša izkazovanje nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki predstavlja pogoj za odlog izvršbe, oziroma da se za potrošnika dodatno omeji uporaba določbe tretjega odstavka 71. člena ZIZ, ki določa obveznost dolžnika, da upniku za odlog izvršbe zagotovi varščino.

* * *

Za vsa morebitna dodatna pojasnila v zvezi z zgornjo problematiko smo vam na voljo po elektronski pošti info@jerovsek-malis.si ali na telefonski številki 01 292 69 50.

Odvetniška pisarna Jerovšek Malis

Ljubljana, 11.2.2021

……………

Vse informacije, vsebovane v tem zapisu, so pridobljene iz javno dostopnih virov. Odvetniška pisarna ne jamči za točnost informacij in ne prevzema odgovornosti za kakršnokoli škodo oziroma stroške v povezavi z vašo morebitno uporabo v tem dokumentu navedenih informacij ali zanašanjem nanje. Ta zapis je pripravljen zgolj kot splošna informacija in ne predstavlja pravnega nasveta.

Foto by freepik – www.freepik.com