Ušiva izdajalka in skorumpiran štor ali kakšna je lahko obveznost ukrepanja ponudnika storitve gostovanja (hosting) v primeru protipravnih podatkov

Uporabnik spletne platforme Facebook je delil članek avstrijskega informativnega portala in s komentarjem pod objavo razžalil takratno vodjo poslanske skupine Zelenih Evo Glawischnig-Piesczek s svojo opazko, ki se je glasila nekako v smislu žaljivke, navedene v naslovu tega prispevka. Kot poročajo mediji, je avstrijsko Vrhovno sodišče odločilo, da je Facebook dolžan izbrisati ne samo objavo komentarja, s katerim je bila razžalitev povzročena, ampak tudi objave, ki imajo enakovredno vsebino in to na ravni svetovnega spleta. Sodišče se je med drugim oprlo na predhodno odločitev Sodišča EU opr. št. C-18/18 z dne 3.10.2019, ki je na pobudo Vrhovnega sodišča podalo razlago določb Direktive o elektronskem poslovanju 2000/31/ES (v nadaljevanju: Direktiva), ki med drugim ureja odgovornost ponudnikov informacijskih storitev gostovanja in njihovo obveznost pri preprečevanju tovrstnih kršitev. Gre za 14. in 15. člen Direktive, ki določata, da:

• Države članice zagotovijo, da ponudnik storitve, če se storitev informacijske družbe nanaša na shranjevanje podatkov, ki jih zagotovi prejemnik storitve, ni odgovoren za podatek, ki ga je shranil na zahtevo prejemnika storitve, pod pogojem, da:
  • i) ponudnik dejansko ne ve za nezakonito dejavnost ali podatek in mu glede odškodninskih zahtevkov niso znana dejstva ali
  • ponudnik, takoj ko za to izve ali se tega zave, nemudoma ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do podatka. Pri čemer prej navedeno ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve, in tudi ne v možnost, da države članice določijo postopke, ki urejajo odstranitev ali onemogočenje dostopa do podatkov (14. člen);
• Države članice ponudnikom glede opravljanja storitev iz 14 člena ne predpišejo splošne obveznosti za nadzor podatkov pri njihovem prenosu ali shranjevanju, pa tudi ne za dejavno raziskovanje okoliščin, na podlagi katerih se domneva, da gre za nezakonito dejavnost (15. člen).

Sodišče EU je razsodilo, da je Direktivo, zlasti njen 15(1) člen, potrebno razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da lahko sodišče države članice:

• ponudniku storitev gostovanja naloži, naj izbriše podatke, ki jih hrani in katerih vsebina je enaka vsebini podatka, ki je bil prej razglašen za nezakonitega, ali naj blokira dostop do njih, ne glede na to, kdo je zahteval hrambo teh podatkov;
• ponudniku storitev gostovanja naloži, naj izbriše podatke, ki jih hrani in katerih vsebina je enakovredna vsebini podatka, ki je bil prej razglašen za nezakonitega, ali naj blokira dostop do njih, če sta nadzor in iskanje podatkov, na katere se nanaša ta odredba, omejena na podatke, ki prenašajo sporočilo z vsebino, ki je glede na vsebino, katere nezakonitost je bila ugotovljena, v bistvenem delu ostala nespremenjena, in ki vsebujejo elemente, opredeljene v odredbi, pri čemer razlike pri ubeseditvi te vsebine, ki je enakovredna vsebini podatka, za katerega je bilo prej ugotovljeno, da je nezakonit, niso take, da bi moral zadevni ponudnik storitev gostovanja samostojno presojati to vsebino, in;
• ponudniku storitev gostovanja odredi, naj izbriše podatke, na katere se nanaša odredba, ali blokira dostop do njih na svetovni ravni v okviru upoštevnega mednarodnega prava.

Z 11. členom Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09, s sprem.) se v slovensko nacionalno zakonodajo prenašajo določbe 14. člena Direktive, pri čemer 11. člen določa tudi pravno podlago, da sodišče ponudniku informacijske storitve gostovanja naloži ustavitev ali preprečitev kršitve, oziroma odstranitev nezakonitih vsebin ali onemogočanje dostopa do njih. Gre torej za določbo, ki upoštevaje odločitev Sodišča EU lahko predstavlja učinkovito pravno podlago, s katero sodišče odredi celovito odpravo kršitve in zaščiti pravice oškodovancev.

* * *

Za vsa morebitna dodatna pojasnila v zvezi z zgornjo problematiko smo vam na voljo po elektronski pošti info@jerovsek-malis.si ali na telefonski številki 012926950.

Odvetniška pisarna Jerovšek Malis

Ljubljana, 21.1.2021

Vse informacije, vsebovane v tem zapisu, so pridobljene iz javno dostopnih virov. Odvetniška pisarna ne jamči za točnost informacij in ne prevzema odgovornosti za kakršnokoli škodo oziroma stroške v povezavi z vašo morebitno uporabo v tem dokumentu navedenih informacij ali zanašanjem nanje. Ta zapis je pripravljen zgolj kot splošna informacija in ne predstavlja pravnega nasveta.